Zgodbe industrijske kulture

Industrija niso le ekonomija, surovine, proizvodnja, kapital ali dodana vrednost. Predstavljajo jo tudi ljudje, vsak s svojo zgodbo, vsak s svojim pogledom na svet. Vse od prve industrijske revolucije so ustvarili svojevrstno kulturo – industrijsko kulturo. Ta se spreminja, vsako odkritje prinaša drugačen svet, drugačno razmišljanje. A v ospredju ostaja človek, ki išče srečo in mesto v svetu, ljubi in sovraži, trpi ali ponosno koraka, riše ali uničuje, zapravlja ali prosi za denar.

Ko se zdi, da bodo svetu zavladali stroji, kakor se zgodi v času industrijskih revolucij, je čas za umetnost, za človeka. Zato predstavljamo svet industrijske kulture – ki ga zaznamuje človek s svojimi željami in potrebami.

Na tem seznamu zgodb bodo našle mesto leposlovne knjige, ki odkrivajo človeka med stroji, roboti. Ki ga predstavljajo takšnega, kot tudi je. Navedene knjige, ki jih bomo v prihodnosti še dodajali, predstavljajo kraje, ki jim je skupno eno – industrijsko okolje. Zato te knjige niso samo potovanje v svet posameznikov, ki živijo v tovarniškem okolju, so tudi potovanje v kraje, ki velikokrat niso na turističnem seznamu, se skrivajo v kakšnih osamelih dolinah, čakajo, da jih spoznamo in nam ne ponudijo ljubezni na prvi pogled.

Sledeč seznam smo v Zavodu ID20 pripravili v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrijo. Navedene knjige lahko najdete tudi v preostalih knjižnicah, marsikatera pa je na voljo tudi za nakup.

Do konca marca 2026 bo vsak, ki bo prebral knjigo na seznamu in oddal listek v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija, sodeloval v žrebu za nagrado, ki bo povezana s svetom industrijske kulture!

Roman Rozina – Sto let slepote

Vsaka zgodba se nekje začne. Zgodba slovenskega romana, ki je bil leta 2021 nagrajen s kresnikom, se začne na kmetiji. Skozi sago, katerega glavni junak je slepi Matija, se nam odkrivajo zgodbe družine, ki je zaradi vsesplošne industrijske rasti odšla v mesto in postala proletariat. Je zgodba o boju, ne samo za delavske pravice, ampak tudi za lastno dostojanstvo in preživetje. Roman predstavlja celotno 20. stoletje, pravzaprav naselje Podgorje predstavlja zgodbe, s katerimi se lahko identificira marsikatera slovenska družina. Pa čeprav mogoče sploh ni nikoli živela v industrijskem okolju.

Kraj navdiha: Zagorje (Zasavje), Slovenija

Poiščite jo v knjižnici

Kupite jo preko spleta 

Douglast Stuart – Shuggie Bain

Pisatelj Douglas Stuart je v zadnjih letih dobesedno eksplodiral na britanski literarni sceni. V romanu Shuggie Bain, ki mu je med drugim prinesel bookerjevo nagrado, se vrača v svojo otroštvo v delavski soseski škotskega Glasgowa, v sivini, alkoholizmu in brezupu, ki so zaznamovali obdobje Margaret Thatcher v Veliki Britaniji.

Mladi Shuggie je drugačen, živi z mamo alkoholičarko, ki išče smisel življenja, hkrati pa nekako ne ugotovi, kakšne so sinove potrebe in želje. Berljiv, a po drugi strani zelo grenak roman je pravzaprav zgodba o iskanju lastne identite v (post)industrijskem okolju metropolitanskega Glasgowa, ljubezni in iskanju lastne poti v svetu, ki prisega na tradicionalnih vlogah v družbi in ga zaznamuje strah pred spremembami.

Kraj navdiha: Glasgow, Velika Britanija  

Poiščite jo v knjižnici

Kupite jo preko spleta  

Peter Rezman – Mesto na vodi 

Mesto na vodi je utopično-realističen roman z družbenokritičnimi elementi. Dogajanje je postavljeno med pogrezajoče in utapljajoče se rudarsko mesto Trdovelenje iz nekega preteklega premogovniškega časa ter fantazijsko-fantastično mesto Pozojvelenje iz umišljene prihodnosti. 

V to vmesnost prostorov in časov je ujet glavni lik Jurij, ki postane žrtev gospodarskega, političnega in družinskega komplota, pri čemer se odpirajo tudi vprašanja svobode osebnih odločitev, usode postindrustrijskih krajev in (ne)moči ekoloških prizadevanj.

Kraj navdiha: Velenje, Slovenija

Poiščite jo v knjižnici

Kupite jo preko spleta

Jan Němec – Zgodovina svetlobe

Kaj lahko povezuje fotografijo in rudarja, mogoče želja po svetlobi? V romanu češkega pisatelja Jana Němca spoznavamo življensko zgodbo znanega češkega fotografa Františka Drtikola (1883 – 1961), ki se začne v rudarskem mestu Příbram na Češkem, se nadaljuje v nemškem Münchnu in konča zopet v češki Pragi.

František Drtikol je vse življenje iskal svetlobo. Kot otrok že v rani mladosti, ko je odkrival temačne rove in z grozo spremljal rudarske nesreče v rodnem Příbramu, pa potem kasneje v življenju, ko je odkrival budizem, mistiko in bohemsko življenje.

Odličen prevod v slovenščino Tatjane Jamnik je bil nagrajen s Sovretovo nagrado. Zasluženo, saj se je prevajalka poglobila tako v kompleksen fotografski in rudarski besednjak – slednjega je namreč črpala tudi iz idrijskega rudarskega besedišča oz. dialekta.

Kraj navdiha: Příbram, Češka

Poiščite jo v knjižnici

Kupite jo preko spleta

Aleš Čar – O znosnosti

Tretji roman Aleša Čarja je kompleksna družinska kronika treh generacij, obenem pa slikovita in prefinjena projekcija burnega 20. stoletja. Osrednja figura je Star foter, ki ga spremljamo skozi vojne in intimne vihre do navidezne točke pomiritve, ko se življenjski izzivi in preizkušnje v resnici šele začnejo. Povezani oziroma pogojeni so z intrigantnimi usodami njegovih petih hčera, ki lovijo ravnotežje med utesnjujočo Idrijo, Slovenijo in Evropo ter se borijo z (družinskimi) prikaznimi preteklosti in (družinskimi) fantazmami prihodnosti. 

Kraj navdiha: Idrija, Slovenija

Poiščite jo v knjižnici

Kupite jo preko spleta

Fiston Mwanza Mujila – Tramvaj 83

Zelo samosvoj vpogled, ki odpotuje v nedoločeno Mestno državo, a jasno namiguje na afriški Kongo. Pisatelj Fiston Mwanza Mujila, ki sicer živi v bližnjem avstrijskem Gradcu, prikazuje podobo industrijskega, rudarskega afriškega mesta, ki ga poleg izropanja rudnih bogastev zaznamuje korupcija, brezup, boj po preživetju, arogantnost Zahoda in denar. V tem svetu vstopimo v lokal Tramvaj 83 z Lucienom, pisateljem, in humorno, a kruto obarvano zgodbo v svetu postmodernizma, kjer ni vrednot in življenje teče za šankom ter v številnih tovarnah, ki jih lokal povezuje.

Nekateri ga opisujejo kot džezovski roman. Vsekakor pa prinaša povsem drugačen pogled na industrijsko mesto, daleč od stereotipnih evropskih podob.

Kraj navdiha: Lubumbaši, Demokratična republika Kongo

Poiščite jo v knjižnici

Serhij Žadan – Internat

Roman Internat ukrajinskega pisatelja Serhija Žadana nas ponese neposredno v vojno. Na industrijsko območje nemirnega Donbasa, industrijske »žitnice« Ukrajine. Vsega tri dnevi so zadosti, da začutimo sivino in brezup območja, ki ga zaznamujejo pohlep, na drugi strani pa preživetje.

V ospredju je zgodba preprostega učitelja, ki se v stilu Reševanja vojaka Ryana odpravi čez bojno polje po svojega 13-letnega nečaka. Je zgodba o solidarnosti, o beguncih in predvsem o ljudeh industrijskega območja, ki so v vojaškem konfliktu prisiljeni v ospredje postavljati nacionalno identiteto, pa čeprav tega niso vajeni.

Kraj navdiha: Debalceve (Donbass), Ukrajina

Poiščite jo v knjižnici

Kupite jo preko spleta

Poznate zanimivo zgodbo, ki se dogaja v industrijskem predelu ali pa junake zaznamuje industrijsko okolje? Pišite nam na drejc.kokosar@id20.si, da jo dodamo na seznam ali pa nam celo pošljite kratko obrazložitev ali komentar!